Tipi omrežij
Kljub temu, da obstaja več različnih načinov za povezavo računalnikov, poznamo v glavnem dva tipa računalniških omrežij: omrežja enakovrednih računalnikov (peer-to- peer) in omrežjastrežnikov in odjemalcev (client/server).
Omrežje enakovrednih partnerjev (peer-to-peer)
Značilno za to omrežje je, da so računalniki in naprave v omrežju enakovredne in med seboj izmenjujejo podatke. Vsaka naprava lahko komunicira s katerokoli napravo v omrežju in izkorišča sredstva le-te (pogoni, diski, tiskalniki…), vse pa so med seboj enakovredne. Če imate doma računalnik in vaši starši ali prijatelji na svojem domu, se lahko med seboj povežete v omrežje “peer-to-peer”. Če imajo starši ali prijatelji tiskalnik, se lahko povežete z njim in tiskate preko njega, torej uporabljate njegove periferne naprave. Vsi računalniki v načinu “peer-to-peer” so med seboj enakovredni.
Običajno “peer-to-peer” omrežje nima več kot 10, med seboj povezanih računalnikov.
Odjemalec-strežnik (Client-server)
To je struktura omrežja, pri kateri imajo računalniki v omrežju nalogo strežnika ali odjemalca. Strežnik je računalnik, ki za odjemalce upravlja določene naloge (servise), skrbi za omrežje, hrani skupne podatke, upravlja tiskalnik, razdeljuje pošto ipd. Odjemalec je delovna postaja (osebni računalnik), ki te skupne servise izkorišča.
Takšno omrežje se običajno uporablja v poslovnih okoljih, podjetjih, šolah.
Ko želite na primer pridobiti informacije z določene spletne strani, deluje vaš računalnik v tem trenutku kot client/odjemalec. Ta dobi podatke od serverja/strežnika po omrežju, ki nudi usluge v obliki prikazovanja spletnih strani – www.
Omrežje po principu odjemalec/strežnik se uporablja za povezovanje večjega števila računalnikov. Je mnogo dražje od omrežja “peer-to-peer” , vendar enostavnejše za vzdrževanje in uporabo.
Računalniška omrežja
